Moje ime je Marija in kmalu bom dopolnila sedemdeset let. V zadnjih letih sem izgubila stik s svojim sinom, ker njegova žena ne želi, da bi se videvala. Zgodba je polna bolečine, upanja in vprašanj, ki si jih zastavljam ob praznem telefonu in tihem domu.
Pri 68 letih živim sama v stanovanju v Ljubljani. Ko sem prosila svoja odrasla otroka, da bi se preselila k njima, sta me zavrnila. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, osamljenost in upanje, da bom nekoč spet našla toplino doma.
V tej zgodbi pripovedujem o svojem življenju brez otrok, o tem, kako sem se spopadala s predsodki in osamljenostjo v starosti. Skozi srečanja v skupnosti in pogovore z drugimi razkrivam, da otroci niso vedno zagotovilo za srečno starost. Moja zgodba je iskren vpogled v notranji boj, sprejemanje in iskanje smisla onkraj družbenih pričakovanj.
