Osemnajst let sem vsako jutro stregla gospodu Francu v naši mali gostilni v Škofji Loki. Njegova odsotnost je razkrila skrivnost, ki mi je obrnila življenje na glavo in me prisilila, da sem se soočila z lastnimi ranami. Zdaj se sprašujem, ali smo sploh kdaj resnično poznali ljudi, ki jih srečujemo vsak dan.
Ležim v postelji, v temi, in si želim, da bi lahko samo izginila. Vse, kar sem gradila, se je sesulo – mož me je prevaral, izgubila sem službo, otroka pa potrebujeta mamo, ki je ni več. A v tej zgodbi, polni bolečine in obupa, sem našla nekaj, kar me je presenetilo – moč, ki je nisem poznala.
V trenutku, ko sem slišala, da ima moj sin Luka razvojne težave, se mi je svet sesul. Namesto da bi z možem Markom delila svojo bolečino in strahove, sem se odločila za molk, saj me je bilo grozno strah, da bi to pomenilo konec najine družine. Ta odločitev me je počasi razjedala, dokler ni resnica eksplodirala in pustila za sabo razdejanje, ki ga nikoli ne bom mogla popraviti.
