Moje ime je Katarina in pravkar stojim pred cerkvijo, kjer se poroča moja pastorka, a mene ni povabila. Leta sem se trudila biti dobra mačeha, a danes se počutim izključeno in zavrženo. To je zgodba o bolečini, upanju in iskanju odgovora na vprašanje, kdo v resnici tvori družino.
Po očetovi smrti sem v trenutku bolečine in jeze iz hiše nagnala svojo mačeho. Zdaj me sorodniki obsojajo, jaz pa se sprašujem, ali sem ravnala prav. Moja zgodba je polna družinskih zamer, neizrečenih besed in iskanja resnice o tem, kaj pomeni dom.
V trenutku, ko sem zaslišal, kako se Gregorjeva vrata zaloputnejo, sem vedel, da je nekaj narobe. Moja nova žena, Tanja, in moj sin iz prejšnjega zakona, Gregor, sta bila kot ogenj in voda – in jaz sem bil ujet med njima. Zgodba o tem, kako sem skoraj izgubil sina zaradi želje po novi srečni družini.
Dve leti po poroki z Pavlom sem prvič zares začutila, kaj pomeni biti druga žena. Ko se je njegova najstniška hči Maja preselila k nama, so se vsi moji strahovi in negotovosti razkrili. Med iskanjem prostora za ljubezen v majhnem stanovanju in še manjših srcih sem se spraševala, ali bo najina zveza to preživela.
Sem Marjeta, stara 55 let, in zadnja leta se moj dom spreminja v prizorišče nenehnih obiskov moževe odrasle hčere in njenih otrok. Namesto mirnih vikendov me preplavljajo občutki ujetosti, jeze in nemoči, saj se z možem vedno bolj oddaljujeva. Sprašujem se, ali imam pravico zahtevati svoj mir ali pa sem sebična mačeha, ki ne razume družinskih vezi.
