Pri sedeminpetdesetih sem prvič po dolgih letih začutila, da sem živa – zaradi moškega, ki ga moja hči ne sprejema. Razpeta med strahom pred osamljenostjo in željo po sreči, sem se znašla v središču družinskega viharja. Zdaj se sprašujem: ali naj sledim srcu ali poslušam svojo družino?
Pri sedeminpetdesetih sem končno našla ljubezen, a moja hči me prepričuje, da je moj zaročenec prevarant. Medtem ko se borim za svojo srečo, se v meni prepletajo dvomi, bolečina in vprašanja o zaupanju. Ali naj poslušam srce ali razum?
Moje ime je Marija. Pri 57 letih sem se odločila, da si zaslužim še eno priložnost v ljubezni, a moja hči Tjaša meni, da me moj novi partner Miran izkorišča. Razpeta sem med svojo srečo in zvestobo družini, iščem razumevanje in nasvet.
Po šestdesetem sem se sprijaznila, da bom ostala sama, dokler me nekega deževnega jutra na avtobusni postaji ne preseneti znan glas. Peter, moja mladostna ljubezen, v meni prebudi spomine in čustva, za katera sem mislila, da so že zdavnaj umrla. Medtem ko se borim z družinskimi pričakovanji in lastnimi strahovi, se sprašujem, ali si v Sloveniji sploh lahko dovolimo novo srečo v poznih letih.
V tej zgodbi opisujem svoje življenje, polno samote, notranjih bojev in neizpolnjenih želja. Po skoraj šestdesetih letih samskega življenja sem spoznal Alenko, ki je v meni prebudila upanje in strahove. Zgodba razkriva, kako težko je sprejeti spremembe, se soočiti z družinskimi pričakovanji in najti srečo v zrelih letih.
