Moje ime je Matej Kovač. Pri 39 letih sem se odločil, da posvojim dečka z avtizmom, potem ko so ga več družin zavrnile. To je zgodba o najini bolečini, upanju in o tem, kako sva se v svetu predsodkov naučila ljubiti in zaupati.
Nekega večera me je sin Ivan presenetil z novico, da razmišlja o ločitvi, čeprav tega še ni povedal ženi Nini. Sprva sem bila do Nine zadržana, ker je že imela otroka iz prvega zakona, a sem skozi čas spoznala njeno toplino in iskrenost. Ta zgodba razkriva naše družinske konflikte, predsodke in iskanje sreče v vsakdanjem življenju, ki ga poznajo številne slovenske družine.
Moje ime je Marija. Pri 57 letih sem se odločila, da si zaslužim še eno priložnost v ljubezni, a moja hči Tjaša meni, da me moj novi partner Miran izkorišča. Razpeta sem med svojo srečo in zvestobo družini, iščem razumevanje in nasvet.
V tej zgodbi sem se odločila pomagati brezdomcu, a sem se hitro soočila z realnostjo, ki je veliko bolj kruta, kot sem si predstavljala. Moja želja po spremembi je naletela na zid brezbrižnosti, predsodkov in nemoči. Zgodba razkriva, kako težko je resnično pomagati in kako hitro lahko tudi najboljši nameni izgubijo smisel v svetu, kjer so ljudje pogosto prezrti.
