Vse življenje sem verjela, da nisem za nič: A tistega deževnega večera sem prvič prijela čopič v roke
V tej zgodbi opisujem, kako sem vse življenje živela v prepričanju, da nimam nobenega talenta, dokler me ni nenavadno naključje pripeljalo do slikanja. Pripovedujem o notranjih bojih, družinskih konfliktih in iskanju same sebe v povprečnem vsakdanu slovenske ženske. Zgodba je iskrena izpoved o tem, kako je mogoče najti smisel in pogum tudi takrat, ko se zdi, da je vse že odločeno.