Moje ime je Marjeta in nikoli ne bom pozabila tiste noči, ko so mi policisti potrkali na vrata. Moj sin Tilen se je boril za življenje, jaz pa sem se utapljala v krivdi in vprašanjih, ki me preganjajo še danes. To je zgodba o bolečini, ljubezni in neizbrisnih brazgotinah, ki jih tragedija pusti v slovenski družini.
Na začetku sem svojo taščo, Marijo, doživljala kot največjo sovražnico. Najin odnos je bil poln napetosti, nesporazumov in solz, dokler nas ni pretresla tragedija, ki naju je povezala bolj, kot sem si kdajkoli predstavljala. To je zgodba o tem, kako sva iz sovraštva zrasli v pravo prijateljstvo.
V tej zgodbi opisujem svojo odločitev za porod doma, ki je izhajala iz želje po samostojnosti in skrbi za moža, a se je končala s tragedijo. Skozi napet dialog, notranje boje in družinske konflikte razkrivam, kako so me lastne odločitve zaznamovale in razdrobile našo družino. Zgodba odpira vprašanja o pritiskih na ženske, samostojnosti in odgovornosti.
