Ko zidovi postanejo previsoki: Samota v senci velike hiše

Ko zidovi postanejo previsoki: Samota v senci velike hiše

Ležim na belem bolnišničnem rjuhu, srce mi bije v prazno tišino. Moji otroci se ne oglašajo, čeprav sem jih nekoč nosila v naročju in jim gradila dom, ki naj bi bil naše zatočišče. Zdaj pa se sprašujem, ali je prav ta hiša postala zid med nami.