Sem Marjeta in leta sem se trudila ustreči pričakovanjem svojega moža, Borisa. Nekega četrtkovega večera je navidez nepomemben prepir v kuhinji sprožil plaz, ki je razrušil temelje najinega zakona. Tisti večer me je prisilil, da sem se vprašala, kdo sploh sem in kaj pomeni ljubiti – sebe in druge.
V tej zgodbi opisujem svojo dolgoletno borbo za enakopravnost v zakonu z možem Matejem. Ko sem se odločila, da ne bom več sama nosila vsega bremena gospodinjstva, se je najina zveza znašla na preizkušnji. Skozi tišino, prepire in solze sem spoznala, kako globoko so zakoreninjene neenakosti in kako težko je najti pot nazaj do sebe – in drug do drugega.
Že osem let sem poročena z Markom in vsak dan znova se sprašujem, ali sem res samo gospodinja v lastni hiši. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, dvome in pogum, da končno povem na glas, kar me teži. Morda nisem edina, ki se v zakonu počuti nevidno.
Moja najboljša prijateljica Tjaša se je po rojstvu otroka povsem spremenila. Najina vez je začela razpadati, ko je materinstvo prevzelo vse njene misli in čas, jaz pa sem se počutila zapuščeno in nemočno. Ta zgodba je iskren vpogled v bolečino izgubljenega prijateljstva in vprašanje, ali lahko ljubezen do otroka resnično izrine vse drugo.
