Deset let sem z možem Petrom gradila najino hišo na robu Trnovskega gozda. Ko sva bila tik pred vselitvijo, se je najin sin Luka vrnil iz Ljubljane s predlogom, ki je naju postavil pred najtežjo odločitev v življenju. To je zgodba o ljubezni, žrtvovanju in iskanju pravega pomena doma.
V trenutku, ko sem slišala mamo reči: ‚No, zdaj pa bo končno tudi naš Blaž imel kam pripeljati svojo Tino,‘ sem vedela, da bo gradnja hiše postala več kot le projekt. V tej zgodbi razkrivam, kako so se družinske sanje in pričakovanja prepletle z resničnostjo, kako sem se borila za svojo svobodo in kako sem se naučila postaviti meje. To je zgodba o tem, kaj pomeni graditi dom – in ne le hiše.
V tej zgodbi opisujem, kako so sosedje in družina pričakovali, da bom živela po njihovih načrtih, a sem se odločila za svojo pot. Kljub ljubezni do svojega moža in otrok so se pojavili konflikti, ki so zamajali temelje naše družine. Zgodba razkriva, kako težko je včasih slediti lastnemu srcu, ko vsi okoli tebe pričakujejo nekaj drugega.
