Moje ime je Ana in po desetih letih zakona mi je mož Dario postavil račun za vse, kar je v najinem skupnem življenju »dal«. Ta trenutek me je zlomil, saj sem zaradi družine žrtvovala svojo kariero in sanje. Zgodba govori o mojem boju za dostojanstvo, resnico in o tem, kako sem se borila, da bi rešila sebe in svojo družino.
Moje ime je Marija in to je zgodba o tem, kako sem po ločitvi zaradi moževe nezvestobe in čustvenega nasilja izgubila zaupanje svojih otrok. Namesto razumevanja sem doživela njihovo obsodbo, kar me je prizadelo bolj kot karkoli drugega. V tej zgodbi iščem odgovore in podporo – kako znova zgraditi mostove do svojih otrok, ko si najbolj ranjen?
Moje ime je Irena. To je zgodba o moji prvi ljubezni, zakonu z Andrejem in neusmiljenem boju z njegovo materjo Marico za stanovanje, ki naj bi bil najin nov začetek. Med sodnimi postopki, obtožbami in izgubo zaupanja sem iskala moč, da ohranim drobce sreče, ki sva jih z Andrejem še imela.
Ležim na belem bolnišničnem rjuhu, srce mi bije v prazno tišino. Moji otroci se ne oglašajo, čeprav sem jih nekoč nosila v naročju in jim gradila dom, ki naj bi bil naše zatočišče. Zdaj pa se sprašujem, ali je prav ta hiša postala zid med nami.
Živim v majhnem stanovanju v Ljubljani s svojim možem in njegovo mamo, ki vsak moj korak spremlja s kritičnim očesom. Vsak dan se borim za svoj prostor in pravico do lastnih odločitev, a me družinske vezi in pričakovanja dušijo. V tej zgodbi iščem pogum, da povem svojo resnico in se postavim zase.
V trenutku, ko je Ana izrekla besede ‚Hočem se ločiti‘, se mi je podrl svet. To je zgodba o tem, kako sem se spopadal z razpadom zakona, skušal zaščititi sina Nejca in našel novo moč v bolečini. Vprašanje, ki si ga zastavlja vsak Slovenec: ali je bolje vztrajati ali se osvoboditi?
Stala sem na pragu, z loncem juhe v rokah, ko mi je snaha nežno, a odločno rekla, naj ne prihajam več brez najave. V tistem trenutku sem začutila, da sem postala tujec v hiši, ki sem jo nekoč pomagala graditi. Ta zgodba je o bolečini, iskanju meja in o tem, kako težko je sprejeti, da se družina spreminja.
Nikoli ne bom pozabila tistega trenutka, ko sem v bolečinah kričala na Marka, naj pohiti, ker se mi zdi, da bom rodila že v avtu. V porodnišnici so mi povedali nekaj, kar je spremenilo vse – nisem pričakovala enega, ampak tri otroke. Od tistega dne naprej se je naše življenje vrtelo okoli nenehnega boja, solza in vprašanja, ali bomo kot družina sploh zdržali.
Vse se je začelo s krikom in solzami, ko sem izvedel, da je Emina prisilila najino hčer Lano, da si obrije glavo zaradi bolne prijateljice. V trenutku sem začutil, kako se pod našo družino majejo temelji. Zdaj se sprašujem, ali smo še vedno družina ali le posamezniki, ki jih ločujejo lastne resnice.
Moje ime je Irena Kovač. Po dvanajstih letih zakona in sinu, ki mi pomeni vse, sem odkrila, da me mož, Marko, vara z mojo najboljšo prijateljico iz otroštva. V vrtincu izdaje, bolečine in družinskih konfliktov iščem moč, da znova zgradim svoje življenje.
Moje ime je Maja in v zadnjem času se mi zdi, da se mi svet podira pod nogami. Moja tašča Marija, na katero sem vedno računala pri varstvu otrok, je nenadoma rekla, da ne zmore več. Medtem ko otroci pogrešajo babico, midva z možem Gregorjem pa se prepirava zaradi vsega, se v meni kopičijo občutki krivde, jeze in nemoči.
Tistega dne, ko mi je soseda pred trgovino povedala, da babica že tri dni ni jedla, se je v meni nekaj zlomilo. Preplavila me je krivda, stari družinski spori so znova privreli na dan, medtem ko sem v vsakodnevni naglici poskušala popraviti, kar sem zanemarila. To je moja zgodba o tem, kako sem skušala najti pot nazaj do svoje družine in same sebe.
